|
|
Hamurabijeve lipe
|
|
 |
|
| |
| cena: 60 eur |
|
1. 0,02 LIPE 1992 Medenina, 3 g, 18 mm;
2. 0,05 LIPE 1991. Medenina, 3,5 g, 19,3 mm;
3. 0,10 LIPE 1991. Cu-Ni, 4,6 g, 21,9 mm;
4. 0,20 LIPE 1991. Cu-Ni, 5.4 g, 23,4 mm;
|
| Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak – Hamurabi. Podjetje se je nameravalo registrirati kot banka in postati nova centralna banka Slovenije, naslednica Narodne banke Slovenije. |
| Medtem, ko so pripravljali izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip so z več kot 80 podjetji, večinoma zasebniki sklenili pogodbo, s katero so se podjetja zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Med njimi je bilo časopisno podjetje Mladina, ki je na svojih straneh pričela seznanjati javnost s projektom lipa. |
| Do natisa je prišel le bankovec za eno lipo, ki se je pojavil v obtoku v Ljubljani 31. marca 1990. |
| Čeprav se je zdelo, da so ljudje lipe, ki so bile nekakšno vzporedno plačilno sredstvo lepo sprejeli je bilo z njimi mogoče kupovati le v nekaterih ljubljanskih trgovinah, gostilnah in seveda na ljubljančanom tako priročni stojnici pred glavno pošto. |
| Menjalno razmerje leta 1990 je bilo 1 lipa = 49,02 dinarja. |
| S sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. Junija 1991 je bila ustanovljena Banka Slovenije. Republika Slovenija projekta lipa ni odkupila, temveč je ustanovila svojo valuto, slovenski tolar. Slovenski tolar je prišel v obtok 15. Januarja 1992 in tako se je obdobje slovenske lipe končalo. |
| Nalepka, s katero so bila označena prodajna mesta ali gostilne, kjer so sprejemali lipe kot plačilno sredstvo |
 |
|
|
|
 |